Katera zvrst filma vam je najljubša?
Z nafto bogati in od sveta odrezani severnoafriški državi Wadiyi vlada naduti nasprotnik Zahoda general Aladeen. Na oblasti je že od šestega leta, ko je nasledil očeta, ki je umrl v lovski nesreči - zadelo ga je 97 zablodelih krogel in ročna granata.
Že od samega začetka je Aladeenov zvesti svetovalec njegov stric Tamir, ki je hkrati vodja tajne policije, vodja varnosti in dobavitelj žensk.
Toda nadležni Zahod je začel vtikati nos v wadijske zadeve. Združeni narodi so izglasovali sankcije in Aladeenu hoteli naprtiti jedrske inšpektorje. Ampak Aladeen jih nima nobenega namena spustiti v svoje skrivne jedrske komplekse. Mar na Združenih narodih ne vedo, kaj pomeni "skriven"?
Po še enem poskusu atentata na velikega vodjo Tamir prepriča Aladeena, naj odide v New York in nagovori Združene narode.
V New Yorku naletijo na ne preveč prijazen sprejem, saj v mestu mrgoli izgnanih ali pobeglih Wadiycev.
In da bo mera polna, se v tem sovražno nastrojenem mestu življenje zloglasnega diktatorja popolnoma postavi na glavo.
DOBRODOŠLI V WADIYI
Severnoafriška država Wadiya bi lahko postala novi Dubaj. Če ne bi bilo strahotne bede, prostaških navad in moža, ki vlada s podedovanega prestola, generala Haffaza Aladeena.
Svet se zgraža nad njim in zahteva rušenje režima, Aladeen pa na to zgroženo odgovarja: “Nezaslišano je, da me ozmerjajo z diktatorjem. Sem nedemokratično izvoljen voditelj svojega ljudstva. Moj polni naziv je admiralgeneral Aladeen, veliki vodja, glavni oftalmolog, nepremagljivi, zmagoslavni, ljubljeni zatiralec wadijskega ljudstva. Sem tudi izjemen plavalec, celo v metuljčku. Imam 118 doktoratov in diplomo iz umetne porjavitve s Katarske ljudske univerze.”
Nagrajeni pisec, zabavljač in filmar Sacha Baron Cohen se je proslavil z upodabljanjem kulturnih nasprotij. Kot Ali G, Borat in Bruno je v neprijetnih srečanjih diametralno nasprotnih mnenj in življenjskih slogov v resničnem življenju vedno uspel najti veliko humorja in naukov.
V vlogi generala Aladeena pa se je iz resničnega življenja preselil v izmišljeno okolje, čeprav je na trenutke precej blizu resničnosti.
Delo pri Diktatorju se je zares začelo že mesece pred prvimi demonstracijami na Bližnjem vzhodu in dolgo preden je v medije prišel izraz "arabska pomlad". Dogodki, ki so se razpletli dve leti po začetku del, so sicer vplivali na film, ker so morali spreminjati lokacije in urnik snemanja. V bistvu pa so bolj vplivali na ekipo, ki je spremljala dogodke, tako neverjetno blizu vsebini njihovega filma.
Film ima krepko, čeprav edinstveno politično plat, v parodiji govori o trenutni politiki v svetu, hkrati pa to politično stališče izkoriščajo za prikaz realnih vprašanj - kaj je demokracija, kaj je država. Kaj pomenijo meje države v svetu velikih korporacij? Ali zares obstaja Amerika ali je samo blagovna znamka? Kaj pomeni diktatura? Kateri sistem je za ljudi najboljši? Kateri sistem deluje?
Med mnogimi obtožbami, ki bremenijo Aladeena, je tudi sovražnost do sosednjih držav. Aladeen na to odgovarja: "Nisem sovražen. Naša država obstaja že več kot sedem milijonov let, odkar so sionisti iztrebili dinozavre, pa ves ta čas nismo napadli sosednje države, če ni bilo res nujno ali če nismo bili strahotno zdolgočaseni."
In kot Aladeen improvizira izgovore, tako so igralci improvizirali pred kamero, ko so iskali prefinjeno in tanko mejo med humorjem in žaljivkami. Improvizacija je bila prepuščena vsem, do zadnjega stranskega lika. Igralci so namreč kmalu ugotovili, da so v tem filmu pravzaprav zastopniki občinstva v dogajanju in da gledalec preko njih doživlja Aladeenovo "veličino". In ker za razliko od prejšnjih Cohenovih filmov ne vidimo stika z nič hudega slutečimi resničnimi ljudmi, je bilo stranskim igralcem prepuščeno, da kar najbolj zapolnijo to vlogo.
Poleg glavnega igralca in drugih zanimivih ustvarjalcev v stranskih vlogah boste na platnu videli tudi eno od velikih imen filma. Vlogo Aladeenovega strica Tamirja je namreč prevzel Ben Kingsley. Ta lik ni smel biti komičen, moral je biti strog in resen in iz te resnosti izhaja vsa njegova komika. Cohen in Kingsley sta se prej sicer bežno poznala, nato pa sta skupaj igrala v Scorsesejevem filmu Hugo, kjer sta ugotovila, da sta si precej podobna v razmišljanju in sta se odlično ujela. Vendar Kingsley priznava, da je imel precej težav. Igralec, znan po močnih dramskih vlogah, ni tako zlahka ostal resen, ko je bil pred kamero skupaj s Cohenom.
Snemanje se je začelo v Brooklynu, nato pa se je ekipa tri mesece selila po različnih newyorških okrožjih. Nekaj lokacij je bilo določenih že v samem scenariju, na primer stavba Združenih narodov, Peta avenija, živalski vrt.
Wadiya je povzročala malo več težav. Tako lokacijsko kot scenografsko se je ekipa zgledovala po obstoječih bližnjevzhodnih državah. Arhitekturni zgled so bili Emirati. Za diktatorjev osebni slog oblačenja pa sta bila modela Gadafi in Husein.
Aladeenov skrivni jedrski kompleks so postavili v 20 let opuščeni jedrski elektrarni v East Shorehamu, ki so jo najprej večkrat preverili z Geigerjevim števcem, da ekipa ne bi bila v nevarnosti. Snemali so predvsem v nadzorni sobi elektrarne, poleg tega pa so postavili še orjaško sceno, podobno bondovskim, ki so jo izdelali na osnovi podatkov o podobnih iranskih kompleksih. Aladeenov je skrit za fasado kmetije, tako da diktator vanj pride mimo krav in žensk, ki obešajo perilo. Na koncu filma, ko se spet vrne tja, je kompleks že malce bolj zdelan in krave se ne pasejo samo okoli njega, celo noter pridejo. Za ta prizor so iz Pensilvanije pripeljali 24 rogatih statistk in posebej zanje postavili novo dvigalo, ker staro ni več delovalo, da so jih dostavili na prizorišče.
Največ težav so imeli z dovoljenjem za snemanje pred zgradbo Združenih narodov. Tam so prej že posneli prizore za več dram, tokrat pa so ZN prvič dobili prošnjo za snemanje komedije. Ker pa film govori o boju naroda za demokracijo, so ekipi odobrili snemanje.
Film je v tem časovnem kontekstu in političnih dogodkih, ki se razvijajo v tem trenutku, vsekakor pogumen. To je najbolje povzel Ben Kingsley, ki pravi: "Sacha je neustrašen, kot je bil Charlie Chaplin, ko je leta 1940 posnel Velikega diktatorja. Film je neizprosno smešen in odlična satira."
