Katera zvrst filma vam je najljubša?
George in Linda sta prenapeta in preutrujena Manhattančana, ki živita preko svojih zmožnosti. Ko George izgubi službo in Linda ne more prodati svojega zamorjenega dokumentarca, si ne moreta več privoščiti predragega "mikroapartmaja" (z drugo besedo garsonjere) v West Villageu.
Ne ostane jima drugega, kot da spakirata in se odpravita na jug v Atlanto h Georgeovemu bratu Ricku in njegovi ženi Marisi. Samo za nekaj mesecev, dokler se ne postavita na noge…
Na poti tja naletita na Elizij, idilično skupnost raznovrstnih ljudi, med katerimi so ustanovitelj Elizija Carvin, alfa samec in duhovni voditelj Seth, spolno nezadržana Eva, nudist Wayne, razpuščena Kathy, nekdanja pornozvezdnica Karen, z naravo povezana Almond in njen življenjski sopotnik Rodney. Njihov pogled na svet je za Georgea in Lindo nekaj svežega in povsem drugačnega. Po razburljivi noči se odločita, da se bosta tudi sama skušala privaditi novemu življenjskemu slogu in morda tako živeti do konca svojih dni.
Denar? Sreče ne more kupiti. Kariera? Kdo jo potrebuje? Obleke? Niso nujne. Je Elizij res nov začetek, ki sta ga iskala? Ali pa bo prinesel več težav, kot jih bo rešil?
O produkciji
David Wain in Ken Marino sodelujeta že 23 let. Ustvarila sta nekaj najbolj nepozabnih in nenavadnih likov na televiziji in filmu. Njun zadnji skupni izdelek, Odklop je nastal v šestih dneh maratonskega pisanja za zaprtimi vrati.
Kot pojasnjuje Wain: “Pred leti sva se odločila, da se bova zaprla v sobo in ne bova odšla, dokler ne bo napisan prvi osnutek scenarija. Dala sva si sedem dni od 8. do 20. ure. Prvič je tako nastal The Ten, ki je na platna prišel l. 2007. Drugič je tako nastala zgodnja verzija Odklopa.”
Marino pa dodaja: “Hotela sva napisati komedijo o paru, ki ga pestijo skušnjave v svetu, kjer je dovoljeno kršiti vsa pravila civilizirane družbe. Česa podobnega se ni lotil še nihče.”
Wain: “Zgodba raziskuje možnost obstoja komune v današnjem svetu. Govori o ljudeh, ki se skušajo dvigniti nad človeško naravo, ampak se ne morejo.”
Čeprav George okleva ob številnih skušnjavah - drogah, svobodni ljubezni, življenju brez omejitev - pa jih njegova žena hitro vzljubi. Šele takrat George spozna, koliko mu pomeni in da je noče deliti z vsemi.
Ko so razmišljali o zasedbi, so k sodelovanju povabili številna imena, s katerimi so že delali. Paul Rudd je bil logična izbira za glavno vlogo in on jo je z veseljem sprejel.
Potem so scenarij predstavili Jennifer Aniston, ki je v Lindi našla sorodno dušo. Razumela je, kaj lik preživlja.
Rudd in Anistonova sta prvič sodelovala pred 13 leti pri prelomnem neodvisnem filmu The Object of My Affection. Poleg tega sta že dolga leta prijatelja in ta sproščeni odnos med njima je ujela tudi kamera.
Ko sta bila glavna igralca izbrana, sta Wain in Marino k sodelovanju kot producenta povabila Judda Apatowa, ki je znan po tovrstnih komedijah, poleg tega pa tudi dobro pozna glavna igralca.
Vlogo rahlo trčenega ustanovitelja komune Carvina so ponudili igralski legendi Alanu Aldi, prepričani, da je ne bo sprejel. In za začetek je res tako kazalo. Vendar ne zato, ker mu scenarij ne bi bil všeč, bil je zaseden z drugimi projekti. Po pogovoru s scenaristoma pa je vlogo sprejel in si vzel čas za film.
Scenarista zgodbe nista pisala z mislijo na točno določene igralce, razen pri dveh vlogah, in sicer pri Georgeu in Sethu. Za slednjega sta vsekakor hotela imeti v filmu Justina Therouxa, ki je z njima in z Ruddom že sodeloval v filmu The Ten. Švedinja Malin Akerman je dobila vlogo Eve, lepotice, ki se ji George skoraj ne more upreti, ko se z Lindo dogovorita, da bosta imela odprt zakon. Tudi z njo sta scenarista prej že sodelovala.
Joe Lo Truglio sprva sploh ni vedel, da bo ves film prehodil gol v vlogi nudista Wayna. To ga sicer ni motilo, vendar je bil zadovoljen, da so mu naredili umeten penis, s katerim je zakril svoje pravo premoženje. Še zdaj se rad pošali: “Bil je pošastno velik in ni ga bilo lahko nadeti. Ampak moram reči, da je prav neverjetno, da sem v šestih tednih, ko sem gol skakal po gozdu, pobral samo blažji izpuščaj od strupenega bršljana na gležnju.”
Film so šest tednov snemali na odročni kmetiji v hribovju na severu Georgie. Ker je bilo do prvega mesta, Clarkesvilla, precej daleč, so dejansko skoraj živeli kot komuna. Odnosi med igralci so postali tako tesni in pristni, da so se tudi pred kamero povsem prepustili improvizaciji. Prišlo je celo tako daleč, da so sami ustvarili alternativni scenarij. V končnem izdelku pa se je znašla mešanica napisanih in improviziranih dialogov.
Mimogrede, v Clarkesvillu najdemo največjo nudistično skupnost v ZDA in tam so našli potrebne statiste.
V pripravah na snemanje je scenografska ekipa več dni preživela v pravi, 30 let stari komuni. Umetniki iz komune so jim pomagali izdelati rekvizite in kulise. In ko oblačil in podobnega na snemanju niso več potrebovali, so vse poslali v dejanske bližnje komune. Vrtove in vinograde za snemanje so dejansko posadili in kmetijo, kjer so snemali, za sabo pustili veliko lepšo, kot je bila ob njihovem prihodu.
