Kateri film bo po vašem mnenju film leta 2012?
Roman War Horse mladinskega pisatelja Michaela Morpurga so prvič objavili leta 1982. Režiser Steven Spielberg se je z zgodbo o pretresljivi usodi izjemnega konja srečal prvič v Londonu, ko si je na prigovarjanje producentke Kathleen Kennedy ogledal gledališko igro, zasnovano po romanu. Zgodba in upodobitev sta ga pretresli in prevzeli hkrati; spoznal pa je, da bo moral najti povsem svoj način in pot, kako jo preliti v film in približati gledalcem. In pri tem se ni dolgo obotavljal.
''Povsem gole in kar se da preproste lutke konj v igri so bile fantastične, toda vedel sem, da bom moral v filmu uporabiti prave konje,'' pripoveduje Spielberg.
'Tudi roman mi je bil zelo všeč; zlasti to, da zgodbo spoznamo skozi konjeve oči in celo 'slišimo' njegove misli. Toda film je težko režirati na tak način; moral sem najti drugačno, vendar pravo pot, da jo povem z različnih zornih kotov, od katerih ni noben manj pomemben od drugega in ki se med seboj prepletajo ter dopolnjujejo.''
Konja z imenom Joey spoznamo ob njegovem rojstvu na prečudovitem, vendar pustem škotskem Višavju. Z Joeyjevim prvim korakom se splete tesna vez prijateljstva med njim in mladim fantom Albertom, ki z očetom in materjo živi na najemniškem gruntu nadutega zemljiškega posestnika. Ko Joeyja kot komaj doraslega lepotca prodajo na sejmu, ga kupi Albertov trmasti oče in se s tem še bolj zadolži, vendar Albertu ne bi mogel narediti večjega veselja. Joeyja vzgoji v izjemnega konja, ki pa se mora ponižati v delovno žival in orati skopo kamnito zemljo, da bi družina preživela in obdržala njega in kmetijo. Okoliščine pa jim niso naklonjene in ob izbruhu 1. svetovne vojne je oče prisiljen prodati Joeyja vojski. Konjeniški stotnik, ki v konju prepozna njegove izjemne lastnosti, Albertu obljubi, da bo pazil nanj in da bo storil vse, da mu ga po vojni vrne. Odtlej Joey bije najbolj krute in surove bitke v tej vojni, ki 'naj bi končala vse vojne' - zdaj na eni, zdaj na drugi strani. V mnogih ljudeh pusti neizbrisno sled in mnogi pustijo globoko sled v njem, vendar nobena ne more izbrisati tiste, ki ga je za vedno združila z Albertom. Ta ga medtem išče po bojnih poljih Francije. Da bi našel svojega ljubljenega konja, se Albert zlaže o svoji starosti in se pridruži svetovni moriji. Besede dedka, ki s svojo ljubko vnukinjo za kratek čarobni čas spustita sončni žarek v Joeyjevo mukotrpno življenje, povedo vse o bedi in nesmislu vojn:
Golobe pismonoše izpustijo na fronti in jim ukažejo, naj odletijo domov. To je vse, kar znajo. Toda da pridejo tja, morajo preleteti vojno. Si moreš zamisliti to? Letiš nad neizmernim trpljenjem in grozo, vendar ne smeš pogledati dol. Gledati moraš naprej, sicer ne boš nikoli prišla domov. Si moreš zamisliti kaj pogumnejšega?
Bo Joey zmogel preleteti vojno? Bo Albert vzdržal spodaj in preživel vso neizrekljivo grozo? Se bosta našla?
Film so skoraj v celoti posneli v nedotaknjenem okolju čudovite angleške pokrajine Dartmoor. Režiser Spielberg je priznal, da v vsej svoji dolgi in raznoliki karieri še ni snemal v tako lepem okolju in da se je s filmom komaj dotaknil površja neizmerne lepote, ki mu jo je nudila pokrajina. Prav tako je prvič snemal film s konji in ta izkušnja, čeprav je bila zanj nekaj popolnoma novega in neznanega, ga je povsem prevzela. ''Osupnilo me je, kaj vse in kako močno izražajo konji in kako pokažejo, kaj čutijo,'' je priznal.
Skozi vso zgodovino živali spremljajo človeka na njegovi poti in, na žalost, tudi v vojni. Živali so spremljale vojake v bitkah, njihove prirojene čute in nagone pa so izrabljali za človeške cilje. Prve konjenike so imeli Asirci že tisočletje pred Kristusom, mogočni Hanibal je potoval s falango slonov, odetih v oklepe, vojska rimskega imperija je dresirala ''bojne prašiče'', katerih krutost je bila legendarna. Toda šele v prvi svetovni vojni je kot neločljiv sestavni del vojske sodelovalo na milijone živali - živele so, umirale in preživele na bojiščih skupaj z mladimi vojaki.
Psi in ptiči so prenašali ukaze in sporočila, kamele in mule so tovorile opremo in vlekle orožje, in celo hišne mačke so uporabljali za lovljenje številnih podgan v bojnih jarkih. Toda konji so bili tisti, ki so v Veliki vojni morali žrtvovati največ - na obeh straneh jih je poginilo nekje med štiri do osem milijonov. Uporabili so konje vseh vrst, od močnih delavnih konj za vleko, do hitrih in okretnih lepotcev, ki jih je potrebovala konjenica. Toda dlje ko se je vlekla vojna, več konjev so sprejeli v bojne vrste in ti so izkusili vse nemogoče pogoje in grozote vojne: avtomatsko orožje, strupeni plin, ledeno mrzle zime, bolezni, lakoto in šok zaradi neizmernih naporov in popolne izčrpanosti. Najmanj tisoč konj na dan so iz Anglije pripeljali na bojišča, da so nadomestili tiste, ki so poginili ali bili ubiti.
Ali ste vedeli, da so bile med prvimi ''gibljivimi slikami'', ki jih je posnel človek, prav galopirajoči konji? Globoko spoštovanje in občudovanje, ki ju občutimo ob pogledu na konje, sta bila prisotna na filmu vse od njegovih začetkov; nemalokrat so konji pomemben del filma: kot ozadje, brez katerega ni določenega žanra, na primer vesterna, ali v osrednji vlogi, na primer v klasikah, kakršne so International Velvet, Črni žrebec, Seabiscuit ali Hidalgo. Toda še nikdar doslej niso posneli filma, ki bi bil v tolikšni meri odvisen od izraznosti konj in njihove sposobnosti, da pripovedujejo in povedo zgodbo. Spielberg je zbral veliko čredo izjemnih konj in skupino njihovih predanih trenerjev, da bi s popolno kombinacijo varnega dela in sobivanja človeka in živali na snemanju dosegel, kar si je zamislil in od konjev dobil nepotvorjeno, dušo razkrivajočo igro. Sodelovalo je več kot 100 konjev pod vodstvom Bobbyja Lovgrena, ki je že vodil konje v Seabiscuitu in slovi po vrhunski ''umetnosti'' konjske dresure. Lovren je zbral najboljše trenerje in njihove konje iz Avstralije, Španije in ZDA. Seveda poleg njih ni manjkala prava četa konjskih skrbnikov, vaditeljev, prevoznikov, veterinarjev in celo konjskih ''frizerjev ter mojstrov za lepotičenje'. Joeyja v filmu igra štirinajst konjev, ki so upodobili njegovo pot od komaj povrženega žrebeta do odraslega, v vojni vihri utrjenega konja. Skupaj jim je uspelo ustvariti podobo popolnega konja, ki je v enaki meri naiven in plemenit, zvest in pogumen - kakor njegov mladi lastnik, ki ga je oboževal in treniral. Med njimi je izstopal Lovgrenov ljubljeni konj Finder, ki ga je kupil, potem ko ga je zdresiral za vlogo Seabiscuita, in ki je v Grivastem vojaku opravil najtežje ''igralske naloge''. Vse pa je skrbno nadzorovala predstavnica organizacije za varstvo in zaščito živali v filmu American Humane Association, Barbara Carr.
Omenjeno organizacijo, ki že več kot stoletje nadzoruje in neguje povezanost človeka in živali, z Grivastim vojakom veže zgodovinska vez. Leta 1916 je ameriški vojni minister v pismu A.H.A. prosil za pomoč pri oskrbi in rehabilitaciji konjev ter drugih živali, ki so bile ranjene ali kako drugače poškodovane v bitkah 1. svetovne vojne. Organizacija je osnovala American Red Star Animal Relief, ki je zdaj znana pod imenom Red Star Animal Emergency Services. Med 1. svetovno vojno so oskrbovali konje z nujno veterinarsko pomočjo po krvavih oddaljenih bojiščih. Od leta 1940 pa American Humane Association skrbi za varnost in pravilno ravnanje z živalmi pri filmu.
O igralcih
Emily Watson je upodobila mamo pogumnega Alberta Narracotta, Rosie. Rodila se je v Londonu, igralski ognjeni krst pa je doživela v Lomu valov Larsa von Trierja, s katerim je požela val pohval in nominacijo za oskarja. Drugič je bila nominirana za vlogo v filmu Hilary in Jackie. Med njene najopaznejše filme sodijo Gosford Park, Red Dragon, Separate Lies, Fireflies in the Garden, Boksar, Angela's Ashes in mnogi drugi.
Peter Mullan, veteran angleških odrov in filma, je zaigral trmastega in ponosnega očeta Teda. Igra, odkar je obiskoval kolidž v rodni Škotski. Med zgodnejše dosežke sodijo filmi Riff Raff, Plitvi grob, Trainspotting in z oskarjem nagrajeno Pogumno srce. Nedavno pa smo ga opazili v filmih Criminal, Otroci človeštva, Dragnet, On a Clear Day in še nekaterih. Med drugim je bil Death Eater Yaksley v obeh Harryjih Potterjih in svetinjah smrti.
Jeremy Irvine, ki je v Grivastem vojaku prvič stal pred filmsko kamero, je odličen kot Albert Narracott. Trenutno igra v BBC-jevi produkciji Velikih pričakovanjpo znanem delu Charlesa Dickensa in v režiji Mikea Nevella, nedavno pa je dokončal neodvisni film Now Is Good ob Dakoti Fanning.
David Thewlis je upodobil nadutega zemljiškega posestnika Lyonsa. Prvič je stopil pred kamere v drami Naked Mikea Leigha. Nepozaben je bil v vlogah v filmih The Omen, All the Invisible Children, The New World, Sedem let v Tibetu, Veliki Lebowski, Nebeško kraljestvo in številnih drugih. Pred kratkih je odigral glavni vlogi v The Lady Luca Bessona in v Anonymous Rolanda Emmericha. Za svoje delo je prejel veliko pomembnih nagrad tako na evropskih festivalih kot na ameriških tleh. Leta 2007 je izdal tudi svoj prvi roman The Late Hector Kipling in z njim požel odobravanja kritikov.
Prva svetovna vojna
Še nekaj krutih dejstev iz 1. svetovne vojne, znane tudi po imenu Velika vojna ali Vojna, ki bo končala vse vojne:
Trajala je od julija 1914 do novembra 1918 kot krvavo vzpostavljanje ravnovesja moči med razpadlimi evropskimi imperiji.
Bila je prva vojna v zgodovini človeštva, ki se je bila na treh kontinentih hkrati.
V njej so prvič sejali smrt z avtomatskim orožjem, strupenim plinom iperitom in tanki.
Terjala je 9,7 milijona vojakov in 6,7 milijona civilistov v vseh vojnih žariščih po svetu.
Samo v strelskih jarkih zahodne fronte je umrlo več kot 200.000 vojakov.
V bojih je sodelovala neskončna množica živali, od teh več milijonov konjev in več sto tisoč psov.
Večina vojakov, ki so se bili po bojiščih, je bila stara od 17 do 40 let in veliko jih je lagalo, ko so morali navesti svojo starost, da so se lahko pridružili vojski.
