V mojih nebesih

O zgodbi

Leta 2002 je izšel roman, ki se je v trenutku priljubil tako bralcem kot kritikom. Drugi roman Alice Sebold, V mojih nebesih, je na prvi pogled mračna zgodba o umoru in izginotju predmestne deklice. Toda zgodba, ki jo izza groba pripoveduje žrtev zločina, prinaša edinstven in oseben pogled na posmrtno življenje. Je zgodba o smrti, vendar polna nepričakovane svetlobe, lepote in upanja.
Glavna junakinja zgodbe je prikupno odkritosrčna, zabavna in pogumna Susie Salmon, ki po prezgodnji smrti živi v skrivnostnem osebnem svetu, kjer lahko dobi vse, kar si zaželi in zamisli, le k svojim domačim se ne more vrniti. Iz tega sveta za našim opazuje, kako se njena družina spoprijema z izgubo in preboleva njeno smrt. Ko domače preplavljata žalost ob izgubi in bes zaradi nezmožnosti policije, da bi razrešila umor, skuša Susie očeta usmerjati k svojemu morilcu. V ljubezni do tistih, ki jih je pustila za sabo sčasoma spozna, da mora oditi naprej, če hoče, da bodo domači preboleli njeno smrt in našli vsaj malo duševnega miru.
Kritiki so roman hvalili kot "zmagoslavje" in "osupljiv dosežek" in knjiga je kmalu postala ena najbolj branih knjig zadnjega desetletja. Med milijoni bralcev, ki jih je takoj očarala, je bil tudi eden najbolj domiselnih režiserjev našega časa Peter Jackson, ki pravi: “Roman Alice Sebold je ena tistih izjemnih knjig, v katerih ne veš, kaj lahko pričakuješ. Je čvrsta, vznemirljiva, čustvena zgodba in za režiserja izredno zanimiva.”
Jackson je V mojih nebesih prebral med postprodukcijo filma Gospodar prstanov: Stolpa. Knjigo sta mu podarili dolgoletni Fran Walsh in Philippa Boyens, ki sta bili nad romanom navdušeni.
Jacksona je zgodba zanimala, toda najprej so morali odkupiti pravice in dobiti avtoričino dovoljenje. Za odkup pravic sta se v času, ko roman sploh še ni bil dokončan, že dogovorila Aimée Peyronnet, producentko iz Wild Child Films, in James Wilson, takrat eden vodilnih v Film4. Jackson je navezal stike z njimi in pisateljica je sklenila, da so prava ekipa za prenos romana na filmsko platno.
Zgodbo je bilo sicer zelo težko prirediti, ker je izredno večplastna in čustvena, ni pa linearna, zato je bilo treba najti nov pristop. Je pa omogočala pripoved, ki je zmes čarobnega in kaosa resničnosti. In dalo se je preplesti več filmskih žanrov.
Zlasti je težave povzročala upodobitev nevsakdanje osrednje lokacije, kraja, ki ga Susie imenuje "Vmes". Že na začetku so se odločili, da ta svet ne bo versko obarvan, temveč bo odražal Susiejino notranjost, čustva in sanje. Da bo imel temelje v resničnem svetu, vendar z neomejenimi možnostmi ustvarjanja vsega, kar si Susie zamisli ali hoče doživeti. Ta vmesni prostor nima nobene verske ikonografije, ker niso nebesa, temveč kraj, kamor se Susie zateče, preden je pripravljena oditi v nebesa. Je hkrati osupljivo lep in srhljivo mračen, tolažeč in žalosten, vedno pa povezan z dogodki, ki se odvijajo na zemlji.
“Zgodba je tudi triler,” poudarja Jackson. “G. Harvey je osupljiv lik, ker je povsem vsakdanji, neopazen človek. Kosi trato, kramlja s sosedi, dobro se zaveda, kako pomembno je ustvarjati prijeten videz. Zato Susie začenja krepko jeziti, ker se zdi, da za umor nikoli ne bo kaznovan.”
Film je po Jacksonovih besedah pravzaprav "čustven triler", saj znotraj okvira, ki ga postavlja umor, plete zgodbo o dveh načinih prebolevanja in sprijaznjenja. Po eni strani se mora Susiejina družina sprijazniti, da deklice ni več, in živeti naprej, Susie pa se mora prav tako sprijazniti s svojo smrtjo, da lahko odide naprej. Šele tako lahko vsi, tako žrtev kot njena družina, živijo naprej in ohranijo ljubeče spomine. V nasprotnem jim grozi, da jih bo v nedogled razjedala zagrenjenost.


Obraz Susie Salmon

Družina Salmon je središče, steber filma, najpomembnejši lik z najbolj dramatično vlogo pa 14-letno dekletce. Za ta lik je bilo treba najti mlado igralko, ki bi znala prikazati otroško veselje in nedolžnost, hkrati pa izraziti nepotvorjena čustva ob smrti in po njej.
“Veliko najstnic pride na avdicije z že izoblikovanim nastopom,” pravi Jackson. “Za Susie pa smo potrebovali povsem drugačno dekle, ki bo delovalo kot normalna, vsakdanja 14-letnica.”
Iz poplave avdicijskih posnetkov je kmalu začel izstopati posnetek avdicije Saoirse Ronan. Saoirse, ki je odraščala na irskem podeželju, je kot njen oče zakorakala v igralske vode. Videli smo jo že v filmu Atonement, ki ji je prinesel celo nominaciji za zlati globus in oskarja.
Avdicijski posnetek je posnel njen oče. Za začetek je mladenka odigrala izredno težak odlomek, na koncu pa jo je oče posnel še, ko se je povsem otroško in nedolžno na vrtu igrala s psom. Ko so ustvarjalci filma dekle tudi osebno srečali, so bili še trdneje prepričani, da je prava za vlogo.
V filmu jo obdajajo velika in znamenita igralska imena, najbolj zanimivo pa je, da se je najbolj zbližala s Stanleyjem Tuccijem, ki igra njenega morilca. Med njima se je spletlo globoko zaupanje in samo tako sta lahko uspešno in čustveno nabito odigrala skupne prizore.
Susiejinega očeta Jacka igra Mark Wahlberg, ki je končno dobil priložnost igrati družinskega človeka, kakršen je v zasebnem življenju. Jackson je prepričan, da bi na Jackovem mestu Mark ravnal popolnoma enako. Najbolj ganljivi prizori, ko ima Jack občutek, da je Susie še vedno ob njem, so ga tako pretresli, da je bil na trenutke celo preveč objokan za režiserjev okus.
Popolno nasprotje Jacka je mama Abigail, ki se v dvomih, da lahko še vedno živi kot mama in žena, popolnoma zapre vase in ko se ji zdi, da je za družino tako najbolje, odide. Žensko, ki bi jo občinstvo zaradi tega lahko obsojalo, je Rachel Weisz odigrala tako prefinjeno, da je obdržala sočutje gledalcev in si prislužila njihovo razumevanje.
Drugo matriarhinjo v družini, babico Lynn, pa igra ena najboljših igralk sodobnega časa, Susan Sarandon, ki je ustvarila vrhunski lik. Za današnje čase sicer skrajno nekorekten, vendar skoraj boleče resničen. Babica Lynn popiva, kadi in je vse kaj drugega kot vzor za mladino. Vendar je izjemno energična in v kritičnih trenutkih edina vez, ki družino še drži skupaj.


Vizualni stik nebes in zemlje


Peter Jackson slovi po bujni domišljiji, ki je porodila že veliko fantastičnih svetov. In tokrat je ta svoj talent lahko uporabil na nov način. V filmu je združil obe skrajnosti vizualne podobe - preprostost posnetkov resničnega življenja in pestrost onkrajzemskega. In vendar so preprosti prizori polni podrobnosti, ki jim dajejo vzdušje in jih bogatijo - škripanje podnic, piš vetra...
Susiejin svet vmes mu je pomagala ustvariti ekipa umetnikov, ki je z njim že sodelovala pri Gospodarju prstanov. Resnični svet pa je bil prepuščen Andrewu Lesnieju, stalnemu Jacksonovemu sodelavcu. Kot vedno sta snemala z dvema kamerama, pri roki je bil še steadicam, nekaj posnetkov pa so naredili tudi z miniaturno kamero, ki je popestrila vizualno podobo in vnesla novo perspektivo.
Eden najpomembnejših prizorov v filmu je trenutek Susiejine smrti. Nasilje, ki ga deklica doživi, je zgolj nakazano, toda prizor se stopnjuje v tako napetost, da postane neizmerno srhljiv, veliko bolj, kot če bi bilo okrutno dejanje nazorno prikazano.
Skozi film vidimo določene elemente, ki povezujejo Susiejin in resnični svet: uta, kjer naj bi se Susie dobila na prvem zmenku z Rayem, ladje v steklenicah, ki jih je sestavljala z očetom, in koruzno polje, kjer je umrla.